Končno nam je uspelo. V soboto 16.4.2016 smo vendarle izpeljali težko pričakovani planinski izlet, ki smo ga kar dvakrat prestavili. Podali smo se na Notranjsko, na 1114m visoko kopasto »goro« Slivnico, ki je že od nekdaj znana po zbirališču čarovnic.

Čeprav so vremenoslovci napovedovali sončen in zelo topel dan, nas je ob vzponu spremljal dokaj močan veter, ki je ob oblačnem vremenu povzročal, dokaj neprijeten občutek mraza.

Zbrali smo se pred šolo in se z avtobusom odpeljali mimo Ribnice v smeri Postojne ter zavili na avtocesto. Zapustili smo jo na izvozu za Unec in nadaljevali pot do Cerknice. Na parkirišču pred Hoferjem smo izstopili in se v strnjeni koloni podali cilju naproti.

Pot se je kar hitro zožila in se začela strmeje dvigati skozi gozd. Med hojo smo kmalu zaznali značilen vonj čemaža, ki se je razraščal ob dobršnem delu poti. Ves čas pa smo pozorno oprezali naokrog, ali nam bo uspelo zagledati kakšno čarovnico. Gozd je postajal vse redkejši in prispeli smo na travnata pobočja, ki so bila posuta s pisanimi barvami spomladanskega cvetja. Odprl pa se je tudi prelep pogled na greben Javornikov, na Cerkniško polje in jezero. V ozadju smo občudovali zasnežena pobočja Snežnika. Že smo zagledali Dom na Slivnici, vendar smo zavili mimo. Podali smo se do vrha, kjer se pa nismo zadrževali predolgo, saj je močno pihalo. Spustili smo se do planinskega doma. Poiskali smo si zavetje, se okrepčali ter si požigosali planinske dnevnike in izkaznice mladega bistr’škega planinca.

Do Cerknice se sestopali po isti poti, od koder smo se polni prelepih občutij vračali domov.

                                                                                                                                                                 Mentorica:

                                                                                                                                                                 Marija Štemberger