Pa smo ga končno dočakali. Sončno vreme. V soboto 27.9.2014 smo se sicer v meglenem jutru zbrali pred šolo in se podali proti Matarskemu podolju. Pot nas je peljala čez Brkine, saj smo morali pobrati tudi planince iz OŠ Pregarje. Ko smo zapuščali Ilirsko Bistrico so sončni žarki nakazovali lep dan. Med vožnjo smo opazovali okolico. Že od daleč smo zagledali Slavniško pogorje z najvišjim vrhom Slavnikom visokim 1028m, ki je zadnji greben pred Kraškim robom in slovensko Istro in eden zadnjih tisočakov pred slovenskim morjem.

Izhodišče našega vzpona je bil v Skadanščini, kjer smo se pridružili planincem iz OŠ Dragotin Kette in OŠ Knežak. Skupno smo se v spremstvu vodnikov podali proti cilju. Naprej smo se vzpenjali po gozdni cesti, ki je prešla v stezo. Pod vrhom so se pred nami razprostrle travnate površine. Steza nas je pripeljala do Tumove koče na drugi strani pobočja, kjer smo si odpočili, nato pa tudi poigrali na igralih.
Z vrha smo imeli čudovit razgled na Piranski in Tržaški zaliv, Istro, okoliške vrhove Vremščico, Nanos s Trnovskim gozdom, Snežnik pa vse tja do Dolomitov z najvišjim vrhom Marmolada.

Sestopali smo po isti poti. Nekateri so imeli srečo in videli srnico, ki je prečkala travnati predel ter se skrila v varno zavetje gozda.
Z lepimi vtisi smo se odpeljali proti domu in že po poti načrtovali naš naslednji vzpon na Kokoš.

Planinci iz OŠ Kuteževo