V soboto,8.4.2017, smo se zbrali pred šolo z namenom, da se podamo v sosednjo Hrvaško na 301m visoko Kavranovo steno. Pogled v nebo je povedal, da se nam obeta čudovit dan.
Čeprav so napovedovali zastoje na mejnih prehodih, smo mejo v Jelšanah dokaj hitro prečkali in se podali po avtocesti proti Crikvenici. Med potjo nam je pogled nenehno uhajal na morje, ki nas je spremljalo večji del poti, pa tudi na že zeleno obarvano naravo.
Avtobus smo zapustili na parkirišču v Crikvenici. Tako imenovana «Ljubavna cestica«, kot jo imenujejo domačini, ima več izhodišč. Mi smo prečkali reko Dubračino in se po stezici podali do ostankov vojaške trdnjave Badanj iz obdobja pozne antike, ki je opravljala nadzorno vlogo nad cesto med Vinodolskim in Crikvenico. Nato se je steza začela postopoma dvigovati vse do razgledne točke Vidikovac. Od tod smo imeli lep pogled na vas Tribalj in akumulacijsko Tribaljsko jezero.
Naprej se je pot začela še bolj vzpenjati do jase z lokvijo. Gozd se je začel redčiti in umaknil skalovju. Zadnji vzpon proti vrhu Kavranove stene je bil najzahtevnejši in zaradi golega skalovja nekoliko neprijeten. A zato smo bili na vrhu nagrajeni z veličastnim razgledom vse od Reke in Učke na severu, Kvarnerskega zaliva z otoki pred nami ter grebena Velebita in otokov proti jugu. Z vrha je sledil spust po isti poti do lokve. Nato pa smo spremenili smer, ki nas je pripeljala do novega zbiralnika za vodo tik nad mestom, nato pa po ulicah vse do izhodišča.
Za zaključek dneva smo obiskali akvarij in uživali v čudovitih barvah pa tudi oblikah sredozemskih in tropskih rib.
Toplota, ki nas je ogrela med hojo, je kar vabila k obali, kjer smo si v slani in še hladni morski vodi osvežili razgreta stopala, nato pa se še posladkali s sladoledom.
Domov smo se vračali s prijetni vtisi, ki nas bodo še dolgo spremljali.
Mentorica :
Marija Štemberger
